Ballettikka Internettikka - www.intima.org/bi

 
#actions

Net Ballet
Internet 2001

Ballet Net
The Bolshoi Moscow 2002

M-III RoboBallet
Bergen 2003

BRVI - RealVideo
Aksioma 2003

Autto Mobillikka
Ljubljana 2004

Illegallikka Robottikka
La Scala Milan 2004

BEO Guerrиllиkka
NP Belgrade 2005

Volks Net Ballet
Volksbühne Berlin 2006

Portraits
2007

Aeronauttikka
2007

Renmin Net Ballet
Hong Kong 2007

Stattikka
Dresden 2007

Olymppikka
Fire Polygon 2008

Hydraullikka
Madrid 2008

Intermenttikka
Seoul 2008

Norddikka
Svalbard 2008/09

Nipponnikka
M. Torishima Japan 2009

Insecttikka
Hamburg 2010

SubAquattikka
Ljubljana ZOO 2010

Antarcttikka
Internet 2011


supplement:
Radiophonnikka
Radio Slovenia ARS 2017
.

Balletikka Internettikka

Low-Tech Internet Para-Ballet by Igor Štromajer & Brane Zorman | 10 years: 2001-2011 | www.intima.org/bi



supplement: Ballettikka Radiophonnikka, 2017

Ballettikka Radiophonnikka
all-day radio art project by Igor Štromajer & Brane Zorman

Live On Air: Saturday, 1 April 2017, 07:20 – 23:55
Radio Slovenia Third Channel – ARS, Ljubljana, Slovenia

Concept: Igor Štromajer, Brane Zorman, Petra Tanko, Bojana Kunst
Authors and Performers: Igor Štromajer & Brane Zorman
Sound Artist: Brane Zorman
Dramaturg: Petra Tanko
Theoretical Adviser: Bojana Kunst

ARS, Managing Editor: Matej Venier
ARS, Editor for Radio Plays: Gabrijela Gruden - Lučka

# manipulating live radio program with Dijkstra’s algorithm



Ballettikka Radiophonnikka
celodnevni radiofonski projekt Igorja Štromajerja in Braneta Zormana

V živo: sobota, 1. april 2017, 07:20 – 23:55
Radio Slovenia, Program Ars, 3. program, Ljubljana, Slovenija

Koncept: Igor Štromajer, Brane Zorman, Petra Tanko, Bojana Kunst
Avtorja in izvajalca: Igor Štromajer & Brane Zorman
Zvočni umetnik: Brane Zorman
Dramaturginja: Petra Tanko
Teoretska svetovalka: Bojana Kunst

Odgovorni urednik Programa Ars: Matej Venier
Uredništvo igranega programa, urednica Gabrijela Gruden - Lučka




Ballettikka Radiophonnikka je, po zaključku vseh internetnih verzij projekta, prva Ballettikka, ki kot svoje izrazno sredstvo uporablja izključno zvok. V radijski prostor, ki ga zavzema Program Ars, 3. program Radia Slovenija, avtorji infiltrirajo – sam Program Ars. S pomočjo Dijkstrovega algoritma ustvarjajo avtomatizirano radijsko igro, ki je v gverilskem odnosu do lastnega materiala, Programa Ars. Ustvarjajo odmeve, koščke, fragmente radijskega programa, ki jih nato vračajo nazaj v program. Postopek je sestavljen iz zajemanja posameznih, različno dolgih zvočnih vzorcev, ki jih računalniški algoritem izloči iz tekočega linearnega radijskega zvočnega toka in iz časovne manilupacije teh vzorcev, njihovega premeščanja in izpuščanja v času. V glasbi se postopek na podobnih osnovah sinteze zvoka v realnem času imenuje granularna sinteza.

Za frekvenco (pogostost) in trajanje odmevov skrbi algoritem. Algoritem je navodilo, s katerim rešujemo določen problem. Običajno je zapisan kot seznam korakov, ki nas pripeljejo do rešitve problema. Pri Ballettikki Radiophonnikki avtorji uporabljajo Dijkstrov algoritem (imenovan po nizozemskem znanstveniku Edsgerju Dijkstri), ki je takorekoč osnovni taktični algoritem. Uporabljajo ga tako vojaški kot gverilski strategi, saj je z njim mogoče najbolje, najbolj ekonomično in natančno načrtovati vojaške operacije, gverilske vdore in podobne posebne akcije visokega tveganja.

Dijkstrov algoritem, imenovan tudi drevo najkrajših poti, se uporablja za grajenje najkrajše in najbolj ekonomične poti skozi množico informacij, signalov, šumov, motenj ali ovir. Dijkstra je razvil algoritem za drevo najkrajših poti s t.i. požrešno metodo. Najkrajše poti so tiste možne poti, s katerimi se izogibamo oviram in dosežemo cilj čim hitreje in s čim manj žrtvami. Dijkstrov algoritem, ki ga v primeru Ballettikke Radiophonnikke kot računalniško aplikacijo poganja računalnik, določa, kdaj in kateri del Programa Ars, 3. programa Radia Slovenija in njegovega arhiva, bo računalnik samodejno posnel, kam ga bo umestil in kdaj ga bo predvajal. Na ta način stroj sam (samodejno, sledeč algoritmu) vdira v sam potek Programa Ars in v njegov arhiv ter rezultate teh vdorov zrcalno, kot fragmente, na drugih mestih spet vrača v program ter tako gradi vzporedno radiofonsko programsko drevo.

Gre takorekoč za avtomatizirano gverilo, ki v kratkih, nekajsekundnih fragmentih, zrcali radijski program. Do enominutni fragmenti radijskega programa se nato kot razbiti delci vračajo v program, zmeraj tja, kamor jih umesti algoritem. Za poslušalca je to morda podoben učinek kot v hiši ogledal, kjer se izrezane, zlomljene, nalomljene podobe vračajo in multiplicirajo v neskončnost. Opravka imamo s samodejno radijsko igro, ki jo iz radijskega programa in arhiva v živo ustvarja algoritem sam.

Algoritem je namreč edini, ki lahko hkrati ustvari in hkrati preseže politično tesnobo. Najbolj radikalno umetniško delo, ki ga danes lahko ustvari, sprogramira ali izvede umetnik, je tisto, ki ga pravzaprav ne ustvari, ne stori. Tisto, ki ga ni. Tisto, ki ga prepusti algoritmu, strojem. Se pravi, da umetnik zavestno, aktivno ne stori umetnosti, da jo pusti ujeto v svoji potencialnosti, da jo takorekoč opusti. Ali pa tudi ne.


"We shall fight them on the beaches. We shall fight them on the landing grounds. We shall fight in the fields and in the streets, we shall fight in the hills. We shall never surrender."
(W. Churchill)

Igor Štromajer Virtualna baza Intima Igor Štromajer Intima Virtual Base Ballettikka Internettikka







Ballettikka Internettikka - www.intima.org/bi